V času od 15. do 21. maja je naša šola gostila 8 učencev in 2 učiteljici iz Španije. Obiskali so nas ravno tisti učenci, pri katerih smo gostovali pred letom dni mi, zato je bilo snidenje toliko bolj veselo. Z dobrodošlico smo jih pričakali v gostišču Geč. Preko igre s pokanjem balonov smo izvedeli, kdo so naše nove »španske« sestre in bratje. Vezi med nami so se hitro vzpostavile, druženje smo si ob hrani in pijači popestrili s skupnimi igrami, sprehodom. Tudi naši starši so Špance toplo sprejeli in bili veseli, da se je njihova družina za teden dni povečala za enega družinskega člana.
V šoli smo se potrudili, da smo prijateljem iz Španije pripravili pestre vsebine. Želeli smo jim pokazati, da se v Sloveniji učimo marsikaj in da naš pouk ne pomeni samo sedenja v šolskih klopeh in guljenja šolskih knjig. Začeli smo udarno – z Exatlonom. Poligone nam je postavil sam zmagovalec Exatlona, Marko Špiler. Ure robotike in likovne umetnosti so minile, kot bi mignil. Popoldne nas je v Vodovodnem stolpu v Brežicah slovesno sprejel podžupan Brežic, Aleksander Gajski. Skupaj smo si ogledali stolp, kasneje viteško dvorano brežiškega gradu, še posebej pa nam je teknila tortica v kavarni. Nekaj lepih fotografij na zanimivih točkah Brežic in že smo bili v Dobovi. Kasneje smo se dobili na šolskem igrišču, kjer so nas Španci naučili njihovo športno igro podobno ragbiju, za piko na i pa smo šli na palačinke k Nuši.
V petek je bil pravi slovensko-španski dan. Med uro glasbene umetnosti je izginila še zadnja trema, ko smo preko slovenske in španske pesmi spoznavali ljudsko dediščino obeh držav, kasneje se preko zanimivih predstavitev poučili o Španiji in Slovenji, pouk pa zaključili s kuharsko delavnico in pokušino njihove omlete s krompirjem in naših ajdovih krapov. A »lušnega« še ni bilo konec, saj smo se popoldne sproščeno družili na spomladanskem šolskem plesu, zaključili pa z okusnim sladoledom v središču Dobove.
Prava pustolovščina je bila v soboto priti z vlakom v Ljubljano. Tega izleta smo se zelo veselili in upravičil je naša pričakovanja. Pridružili so se nam tudi lanski Erasmusovci in vsi skupaj smo si ogledali glavne znamenitosti mesta, kot so Prešernov trg, Tromostovje, tržnica, zmajski most, ljubljanski grad, staro mestno jedro in vso ostalo ljubljansko lepoto.
V nedeljo smo imeli Family day. S kolesi na Mostec do broda na Savi. Po kosilu pri naših domačih na kopališče Paradiso. Tam smo se skupaj zabavali in kopali. Nepozabno druženje. Večer smo ponovno zaključili pri Nuši. Tokrat nas je pogostila s kremnimi rezinami. Mi pa smo peli in plesali.
Naslednji dan smo v šoli pri tehniki in tehnologiji izdelali svoj “grb”, potem pa montirali videoposnetke našega skupnega tedna. Sledila je slovensko-špansko-angleška ura, kjer smo se učili vsakodnevne izraze v obeh jezikih. Popoldne je bilo rezervirano za pohajkovanje po Zagrebu. Ogledali smo si trg Bana Jelačića, Kaptol, stari Gornji grad in Cvetni trg. Zadnji večer smo preživeli pri Jani doma. Imeli smo pravo vrtno zabavo – pice, sok, dobra volja in živa glasba naših muzikantov (harmonikarja Nika, kitarista Maja in bas kitarista Aljaža). Kasneje so se nam pridružili tudi starši. Srčno, pristno, povezovalno.
Ker ima vsak začetek svoj konec, se je tudi španski obisk končal. V torek zjutraj smo se morali posloviti. Slovo je bilo zelo ganljivo. V solzah smo si obljubili, da se kmalu spet vidimo. Skupaj smo preživeli zelo lep teden, se veliko novega naučili in tudi veliko zabavali.
Hvala Erasmus+ za nove prijatelje, hvala za širjenje obzorij, hvala za nepozabno izkušnjo.
Jana Škrobot in Ela Polovič
