TOPORIŠIČEV DAN
V sredo, 9. 10. 2024, smo obeležili Toporišičev dan. Kulturni dan smo v okviru tedna evropske kulturne dediščine posvetili spoznavanju posavske jezikoslovne poti Korenine jezika, ki je nastala v Toporišičevem letu (2015–2016). Tako smo po triadah spoznavali našega rojaka, dr. Jožeta Toporišiča na Mostecu, slovaropisca Maksa Pleteršnika v Pišecah ter protestante, pisce privih slovenskih knjig. A to ni bilo vse. Toporišičev dan je segel tudi onkraj slovenskih meja, saj je del naših osnovnošolcev poslušal zanimivi potopisni predavanji.
Vas zanima, kako je bilo?
TOPORIŠIČEV DAN NA MOSTECU (1. TRIADA)
Učenci 1. triade iz Dobove in Kapel smo dan začeli v rojstni vasi dr. Toporišiča, na Mostecu. V skupinah smo se preizkusili v kvizu, iskali knjižne besede narečnim, se naučili kakšno novo, tako knjižno kot narečno besedo, si izmišljali nove besede oz. neologizme, vse v povezavi z jezikoslovcem dr. Jožetom Toporišičem. Na eni zmed postaj so učenci zaplesali in se poigrali tako kot morda nekoč tudi gospod Toporišič.
TOPORIŠIČEV DAN SKOZI POTOPIS (4. IN 5. RAZRED)
Toporišičev dan smo učenci četrtih in petih razredov začeli s kvizom o Jožetu Toporišiču. Nato smo poslušali potopisno predavanje o Novi Zelandiji. Učiteljica Anja Golob nam je povedala in pokazala veliko zanimivosti o prebivalcih, njihovem plesu, poslikavah obraza, o naravi, vulkanih, otokih. Sledilo je izdelovanje zapestnic v značilnih barvah Nove Zelandije – beli, črni in rdeči. Dopolnjevali smo tudi drugo polovico obraza domorodcev Maorov. O Avstraliji nam je predaval učitelj Krešimir Jovanovič. Izvedeli smo, da je v Avstraliji doma ena najbolj strupenih živali na svetu in to je morska osa. K sreči je učitelj pri potapljanju ni srečal. Videl pa je koralni greben. S sabo je imel tradicionalno glasbilo didžeridu in bumerang. Avstralija pa je tudi dom kengurujev, emujev, kljunašev in koal. Na koncu predavanja smo si izbrali eno avstralsko žival in jo obrisali ter okrasili z raznobarvnimi pikicami.
TOPORIŠIČEV DAN V PIŠECAH (6. IN 7. RAZRED)
Le kako Toporišičev dan začeti drugače kot z dr. Toporišičem? Tudi 6. in 7. razredi smo ponovili, kaj že znamo o njem, svoje znanje pa tudi še dopolnili. Po okusni malici, ki pritiče tednu otroka (pica!!!), smo z avtobusom odrajžali do Pišec. Tam smo sedmošolci začeli na Pleteršnikovi domačiji. Ogledali smo si rojstno hišo Maksa Pleteršnika. O njem nam je goreče pripovedovala Jožica Zupanič – Pišečka Mica. Videli smo delavno mizo, kjer je nastalo njegovo najpomembnejše delo – Slovensko-nemški slovar, njegovo posteljo, razne knjige in dokumente, celo pismo dečka, ki je prosil za hlače. Nadaljevali smo zunaj, kjer nam je naša ravnateljica razložila, kako nastaja slovar in kako je Pleteršnik zbiral besede ter jim dodajal njihov ustrezen prevod v nemščini. Nato smo se na hitro preizkusili v treh delavnicah – iskanju knjižnih ustreznic za narečne besede, »prevodu« krajše zgodbice v knjižno različico in iskanju pomena za posamezne Toporišičeve neolingvizme. O, kako smo se nasmejali, ko smo ugotovili, da je za nekoga »pelzmantel« lahko tudi antena.
Šestošolci smo začeli pri pišečkem mlinu. Ob zanimivi razlagi Anice Butkovič smo spoznali pot od zrna do moke, ogledali pa smo si tudi razne vinogradniške pripomočke, ki so jih nekoč uporabljali pri obdelovanju vinske trte. Ker smo se nahajali ob žuboreči Gabrnici, smo ob spremljavi harmonike zapeli in zaplesali Ob bistrem potočku je mlin ter se tako na spoštljiv način poklonili snovni in nesnovni kulturni dediščini naših prednikov.
Sledila je menjava skupin – šestošolci k Pleteršniku, sedmošolci k mlinu, ponovi vajo in veselo domov.
TOPORIŠIČEV DAN SKOZI OČI PROTESTANTOV (8. IN 9. RAZRED)
Osmo- in devetošolci smo dan začeli s kratko predstavitvijo o življenju in delu velepoznavalca slovenskega jezika, dr. Jožeta Toporišiča. Kot najstarejši na šoli smo se po skupinah tudi pomerili v kvizu in kmalu ugotovili, kdo ga pozna najbolje. Sledile so delavnice o protestantih. Prav vsi smo v eni od delavnic po hitrem preletu dejstev o protestantizmu in prvih slovenskih knjigah stopili v velike čevlje naših protestantov – vsaka skupina je pripravila scenarij na izbrano temo in bilo je zelo zabavno. Upodabljali smo pogovore med Trubarjem in njegovimi sodobniki ter sodobnim učiteljem oz. učencem in starši. Vsi smo se vživeli v svoje vloge in se še bolj približali življenju v tistem obdobju, ki je za nas danes nepredstavljivo. Najbolj so presenetili fantje, ki so si celo izdelali kostume in bili zelo prepričljivi s svojim nastopom. Vsi smo imeli tudi po eno likovno-tehnično delavnico. Osmošolci smo ustvarjali sodoben kolaž protestantov, medtem ko smo se devetošolci pomerili v tehničnem pisanju bohoričice, pa to ne kar tako. Pisali smo s peresi in tušem. Res zanimiva izkušnja. Uspelo nam prepisati in napisati nekaj Trubarjevih, Dalmatinovih, Bohoričevih in Kreljevih stavkov, izdelali pa smo tudi knjižne kazalke in na njih zapisali vizijo šole.
Dan je bil zelo sproščen. Malo odmora od vsakodnevnega šolskega stresa ne škodi. Domov smo odšli z mislijo, da je slovenski jezik res dragocen in smo nanj lahko ponosni. Na nas je, da bomo štafeto razvoja slovenskega jezika, ki so nam jo predali predniki, čuvali in jo s ponosom predali naprej naslednjim rodovom Slovencev.
Prispevek pripravili učenci novinarskega krožka
