Novice eposavje.com
EKO dan: Krožno gospodarstvo
V sredo, 22. 4. 2020, smo imeli EKO dan. Glavna tema EKO dneva je bila krožno gospodarstvo, ki odpravi odpadke tako, da se izdelek ne zavrže, ampak se ponovno uporabi. Izdelek lahko popravimo, uporabimo za druge namene in ga tudi recikliramo. Takšen način predelave je zelo pomemben, ker se preveč uporabnih predmetov zavrže. EKO dan smo imeli 22. aprila, ker takrat praznujemo Svetovni dan Zemlje. Svetovni dan Zemlje praznujemo že od leta 1970. Ljudi se na ta dan ozavešča o varovanju okolja in problemih onesnaževanja ter opozarja na ranljivost planeta, na katerem živimo. Svetovni dan Zemlje poteka letos v znamenju podnebnih sprememb, ki se še najbolj kažejo prav na področju voda, njenem pomanjkanju ali presežkih, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja. Voda je naš najdragocenejši naravni vir, zato moramo z njo ravnati kar se da odgovorno.
Krožno gospodarstvo je gospodarstvo, v katerem poskušamo različne vire v proizvodnji in potrošnji zadržati čim dlje. Izdelek kroži na tak način, da ga recikliramo in ponovno uporabimo v drugi obliki, ga popravimo oziroma uporabimo v druge namene. Poznamo več vrst gospodarstva z odpadki. Na primer linearno gospodarstvo, pri katerem nastane ogromno odpadkov, ker vse odpadke zavržemo. Poznamo tudi gospodarstvo recikliranja, pri katerem je manj odpadkov zaradi recikliranja, ampak še vedno preveč. Najboljše je krožno gospodarstvo, saj pri njem ne zavržemo veliko odpadkov, ker vse izdelke ponovno uporabimo, jih popravimo. Torej, krožno gospodarstvo preučuje sedanji sistem in njegovo predelavo, da na bo ustvarjal odpadkov, ločuje biološke materiale od tehničnih in uporablja obnovljive energije. Da bi se krožno gospodarstvo razširilo, je EU parlament pripravil strategijo, s katero bi se krožno gospodarstvo razširilo na področju plastike, papirja in kovine. Tako naj bi zmanjšali količino odloženih ali sežganih odpadkov. Eden od ciljev je, da bi se do leta 2030 zagotovila možnost ponovne uporabe vse plastične embalaže izdelane v EU. Vendar je prehod v krožno gospodarstvo zelo kompleksen, saj zahteva preoblikovanje sistemov in nujno potrebo po novih znanjih, ne samo na področju naravoslovja, ampak pomembno vključuje tudi področje načrtovanja (Eco Design), oglaševanja in IKT.
Osmošolci smo v okviru EKO dneva iskali še ostale primere krožnega gospodarstva, glavna načela in strategije, ki se uporabljajo za podporo okolju ter izdelovali model pljuč iz odpadnega materiala.
Model pljuč smo izdelali tako, da smo plastenki odrezali dno in v pokrovček naredili luknjo. Za tem smo skozi luknjo porinili slamico in nanjo prilepili balon. Na odrezani del plastenke smo nataknili balon oz. vrečko če je bil balon premajhen.
Devetošolci smo polega krožnega gospodarstva spoznali tudi biomimikrijo. Biomimikrija pomaga pri ustvarjanju in oblikovanju izdelkov, ki so izdelani za dolgotrajno uporabo in imajo kar najmanjši vpliv na okolje. Poiskali smo nekaj primerov izdelkov, ki so za izdelavo dobili navdih zaradi posebnih značilnosti živali in rastlin. Nato smo dobili nalogo, da si v okolici svojega doma izberemo del okolja, ki ga bomo raziskali ter določimo vrstno pestrost. Vrstna pestrost je to, kadar govorimo o številu živalskih in rastlinskih vrst v nekem okolju.
Raziskovala sem gozd in ugotovila, da je vrstna pestrost v gozdu kar velika. Našla sem namreč veliko različnih vrst žuželk, pajkov in metuljev. V krošnjah dreves sem videla in slišala veliko ptic, zraven pa teče manjši potok, v katerem so bile ribe in žabe. Tudi rastlinstvo je bilo zelo raznoliko.
Čeprav je naravoslovni dan potekal na daljavo, smo spoznali veliko novega o krožnem gospodarstvu in vrstni pestrosti, hkrati pa ozavestili, kako pomembno je varovati okolje in kako smo lahko hvaležni, da imamo pitno vodo.
Nives Kos Fijolič, Evelina Ferjanič Deržič, 8. b, in Nika Savnik, 9.a, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova
EKO dan na daljavo
22. 4. 2020 se je na Osnovni šoli dr. Jožeta Toporišiča Dobova odvijal prav poseben EKO dan, ki je potekal virtualno. Učenci 6. razredov smo spoznali krožno gospodarstvo. Ogledali smo si dva krajša videoposnetka z naslovoma Lepši svet ‒ odpadki in Krožno gospodarstvo: prostor ki ga tratimo, ki pa jima je nato sledila še predstavitev krožnega gospodarstva. Po ogledu tretjega filma z naslovom Žejni svet smo učenci rešili še delovni list, na katerem smo analizirali predmet, ki smo si ga izbrali. Za zaključek smo se lotili še izdelave izdelkov iz odpadnega materiala. Tako je potekal naš EKO dan na daljavo.
Julija Slaček Pavuna in Pina Rožman
